Zgodovina

120 letna tradicija trsničarstva.

Kooperacijska pridelava

Široko tržišče

V 19. Stoletju je bila v Evropo iz Amerike prinesena trtna uš (Phylloxera vitifoliae), ki napada rastline vinske trte in jih izčrpa do te mere, da propadejo, zato je bilo potrebno pričeti s cepljenjem vinske trte na ameriške podlage, ki so na trtno uš odporne. Da bi vipavske vinogradnike naučila obrti cepljenja, je habsburška oblast leta 1905 v Vrhpolje poslala brata Skalicki, Čeha po rodu. Od takrat naprej je cepljenje vinske trte v Vrhpolju stalno prisotno v različnih organizacijskih oblikah. Najprej je cepljenje potekalo na posameznih vinogradniških kmetijah, po 2. svetovni vojni pa je bila ustanovljena Kmetijska zadruga Vrhpolje, ki je leta 1958 zgradila prve objekte namenjene v prvi vrsti trsničarstvu in temu namenu z dograditvami in posodobitvami služijo še danes. Kasneje se je Kmetijska zadruga Vrhpolje združila s Kmetijsko zadrugo Vipava, leta 1994 pa je bila ustanovljena neodvisna Trsničarska zadruga Vrhpolje, v obliki kot jo poznamo danes.

 

Način in obseg pridelave cepljenk ter struktura kooperantov sta se skozi zgodovino spreminjala, predvsem v večanju obsega proizvodnje in zmanjševanju števila kooperantov, ki so se od mešanih kmetij vedno bolj specializirali zgolj v trsničarsko panogo.

Prav tako se je spreminjalo tržišče naših cepljenk. Te so bile sprva namenjene oskrbi primorskih vinogradnikov, v času Jugoslavije so z njimi zalagali tedanje republike, od koder je prihajal tudi
repromaterial, po osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo pa se je trg razširil na večino držav članic, kjer je prisotno vinogradništvo.

 

let tradicije

različnih cepljenk

držav izvoznic

Cepljenke

Vsak vinogradnik si želi, da bi njegov vinograd, v katerega vloži ogromno truda in tudi finančnih sredstev, živel in bogato rodil čim dlje. Eden od pogojev za dolgoživost in zdravje vinograda ter pridelkov je vsekakor zdrava trsna cepljenka.